freizeit: tvoj in moj

Kako povedati stvari

2010-08-13T10:38:00.005+02:00

Ko takole brskam po številnih blogih, tviterjih, FB-profilih in podobnih spletnih komunikacijskih točkah, se mi zdi, da se je način sporočanja uporabnikov zelo dobro prilagodil okolju. Tale blog je najbrž še najslabši primer. Še meni samemu se zdita slog in jezik prezapletena :D

Zdi se mi tudi, da nas je predvsem Twitter naučil (ali pa prisilil), krajšati svoja sporočila. Ta hkrati večinoma postajajo tudi bolj jasna in bolje organizirana. Ne govorim le za strogo spletno komuniciranje. Menim, da gre za širši pojav v pisnem sporočanju.

Bi se dalo kratkost in jedrnatost mikrosporočanja prenesti tudi v verbalno sporočanje in predstavitve, izvedene z nastopi? Pomislil sem že na zelo skrajšane podcaste – nekajsekundna avdio ali video sporočila. Ta bi verjetno precej laže ujela hitropojemajoči val zanimanja občinstva.

Mobilno – kaj je že to?

2010-02-23T13:37:00.005+01:00

Barcelonski dogodek Mobile World Congress 2010, ki sem se ga udeležil v aktivno-pasivni vlogi, je bil hkrati navdušujoče presežen in nezanimiv. Ob samih razsežnostih, številu razstavljavcev, uporabniško-vsebinskih novosti se je zdelo, da tehnološka plat miruje. Za razvoj infrastrukture in uporabniške opreme se je zdelo, da je svoj preskok že naredila v minulih letih. Proizvajalci sedaj čakajo na uporabnike ter skupnosti v oblikah podjetij, formalnih in neformalnih združb, ki bi napolnile prostor, ki ga je tehnologija že utrla.

Tehnološki razvoj je seveda daleč od mirovanja. A spremembe so postopne in zgolj »inkrementalne«. Prihajajo nove različice pametnih telefonov, prenosnikov, vse več je ponudnikov opreme za LTE-omrežja, … Eksplozije novosti, kakršne poznamo predvsem z Applovimi izdelki, ni bilo. Na preboj je spominjala le Docomojeva predstavitev upravljanja delovanja telefona s premikanjem oči.

Mobilnost sama na sebi izginja v vlogi tržnega segmenta na področju telekomunikacij. Ni več njihova samostojna veja. Mobilnost je integralen del celotne komunikacijske infrastrukture. Kako se torej lotiti lotiti segmentacije v panogi, kjer razlik med mobilnimi, fiksnimi, poslovnimi in rezidenčnimi komunikacijami pravzaprav ni več? Verjetno je segmentacija postala stvar posameznika – njegovih zahtev, potreb in, predvsem, komunikacijskih veščin.

Vse pogosteje bomo opažali skrajnosti, kot je na primer vsakodnevna raba popolnoma integriranih komunikacijskih tehnologij proti posameznikom, ki ob telefoniranju še vedno uporabljajo klasično beležko. Slednji primer je resničen, opažen na avtobusu, ki pelje z letališča do barcelonskega sejma.

Glede prehoda proti LTE-jevskim omrežjem so napovedi še previdne. Investicijski cikel za velik del operaterjev še ni končan. Rast bo zato glede na napovedi za zdaj še počasna.

O optimizaciji

Jok in stok o preobremenjeni mobilni infrastrukturi se razlega prek morja. AT&T je zaustavil prodajo iPhone v New Yorku in LA-ju. Operaterji tožijo o 600% porastu podatkovnega prometa po uvedbi »flat ratea«. Kaj storiti? Pipe so kljub vsemu predrage, da bi jih gradili kar tako na zalogo. Delen odgovor leži v optimizaciji aplikacij in vsebin za mobilna omrežja. Razvoj mobilnih različic aplikacij, ki jih poznamo iz fiksnega sveta je postalo pomembno področje. Impresivni so poskusi Opere z njihovim mobilnim brskalnikom. Adobe se povezuje s Flashom in napoveduje boj Microsoftu, Dolby je široke multimedijske izkušnje sklenil prenesti v mobilno sfero. Uporabniška izkušnja je preskušeno odlična!

O skupnostih

Skupnost postaja nov temeljni kapital vladarjev Barcelone. Naslavljanje obiskovalcev s strani Microsofta, RIM-a, Androida, Symbiana je temeljilo na povabilu k sodelovanju pri razvoju njihovih platform. Podjetja se zavedajo, da je le široka baza razvijalcev in uporabnikov zagotovilo za preživetje in napredek.

Delovanju skupnosti je posvečena množica predstavljenih aplikacij. Tvitanje, deljenje vsebin, uporabniški status, kolaboracija in lokacijske informacije so del obvezne opreme. Windows Mobile 7 je na področju integracije poslovnih komunikacij verjetno v najboljšem položaju. Office in SharePoint, integrirana z mobilno sfero, sta na predstavitvi pokazala veliko.

K širjenju skupnosti želijo ponudniki prispevati z vse cenejšimi pametnimi telefoni. Ponujajo se že aparati pod 100 USD. Poplava prihaja.

O mobilnih platformah

Že ob nakupu naslednjega mobilnika – ni pomembno, kakšnega – bomo lahko izbirali med štirimi glavnimi operacijskimi sistemi: Windows Mobile (predstavljena je bila sedmica), Android, iPhone in Black Berry. Doba »proprietary« programske opreme za mobilne terminale je končana.

Google je mobilni terminal že proglasil za temeljno uporabniško napravo, njegov Android pa se prodaja s hitrostjo 60000 mobilnikov dnevno. Trenutno je nameščen na 24 napravah različnih proizvajalcev in tako verjetno najresnejši konkurent iPhoneu.

Jaz pravim, da sem to. Ti pa praviš, da sem ono!?

2009-10-21T15:13:00.006+02:00

Verjetno izhaja (samo)izpraševanje o predstavah drugih o nas iz same narave ljudi in družbe. Nekateri menijo, da sami sebe dojemamo prav prek stika z drugimi.

Že nekega dokaj oddaljenega jesenskega dopoldneva sva s kolegom sedela ob kavi in se vprašala naslednje. Naš Iskratel o sebi navzven že vsaj desetletje govori, da je tehnološko vrhunsko in razvojno naravnano »cutting edge« podjetje. Kaj pa o svojem podjetju v resnici menimo njegovi zaposleni? Lahko idealno uradno podobo potrdimo?

Iskratel je med letoma 2005 in 2007 temeljito spreminjal svojo ponudbo. Zamenjala se je tehnološka osnova izdelkov, »večno« blagovno znamo SI2000 je nadomestila SI3000. Promocijska sporočila so tehnološkim spremembam sledila. Celo več, napovedovala so jih. Je podoba podjetja v očeh njegovih zaposlenih sledila spremembam v ponudbi?

Tema se mi je zdela zanimiva za raziskavo in nastalo je magistrsko delo (mentorica prof. dr. Vesna Žabkar), ki sem ga nedavno uspešno zagovarjal in s tem zaključil podiplomski študij na Ekonomski fakulteti.

Morebitna neskladja med identiteto podjetja (lastnosti podjetja, kakor jih sporoča njegova uprava) in podobo (spontano nastalim mnenjem o podjetju) sem proučil na treh področjih:

splošne lastnosti podjetja;
ponudba podjetja;
izražanje strateške usmerjenosti podjetja.

Ujemanje sem lahko potrdil le za prvo področje. Pri ostalih dveh sem opazil, da se podoba podjetja, kakor jo zaznavajo zaposleni, razhaja z želeno uradno sporočano. Takšnemu stanju se mora podjetje izogibati, saj je notranja podpora poslovanju in tržnemu boju nizka. Zaposleni očitno ne dihajo s podjetjem.

Kaj storiti?

Prilagoditi celovito komunikacijsko strategijo tako na korporativni ravni kakor na ravni ponudbe podjetja.
Izboljšati sodelovanje produktnega vodenja z avtorji promocijskih vsebin.
Bolje izkoristiti sistem CRM.
Redno analizirati mnenja kupcev in uporabnikov Iskratelove omrežne opreme.
Nadgraditi mojo raziskavo s proučevanjem zunanje podobe podjetja (analitiki, ključni kupci, raziskovalna sfera, …)

Usklajenost identitete in podobe podjetja

View more presentations from Uroš Jenko.

Komunikacije 2.0, od telefona k spletu

2009-05-18T08:57:00.006+02:00

Besedilo sem napisal za Delovo prilogo FT (18. 5. 2009).

Nekdaj smo bili uporabniki prezahtevni, zdaj pa možnostim ni videti meja

Telekomunikacije počasi, a vztrajno izgubljajo svojo predpono tele-. Razdalja med nami in souporabniki, s katerimi komuniciramo, je vsaj na videz izničena. Omrežna infrastruktura je napredovala do ravni, na kateri ni več le posrednik med oddaljenimi točkami. Pridobila je status pospeševalca in aktivnega posredovalca. V vsakem trenutku lahko vidimo, kaj si o svetu mislijo voditelji, kakšen komplet kopalk namerava soseda nositi na križarjenju (s sliko, se razume), hkrati pa nam premetene spletne aplikacije ponujajo izdelke in vsebine, ki so do popolnosti usklajene z našim okusom in svetovnim nazorom.

Prebujeni uporabnik in novi telekomi

Tehnološke spremembe v segmentu telekomunikacij dobivajo temelj v željah in potrebah uporabnikov. Meja med različnimi skupinami uporabnikov komunikacijskih storitev skorajda ni več. Z vidika komunikacijskega omrežja skorajda ne govorimo več o poslovnih in »navadnih« domačih uporabnikih. Niti ne govorimo več o aktivnih oziroma pasivnih skupinah uporabnikov. Ob dovolj zmogljivem omrežju in spremljajočih sistemih lahko vsakdo prevzame vlogo tako naročnika in plačnika storitev kakor ponudnika storitev. Prav vsak lahko postane lokalni ponudnik internetnega dostopa ali pa z nekaj kliki in spletno kamero posname naslednji največkrat gledan posnetek svetovnega spleta.

Nekoliko drugače dojemajo skupine uporabnikov komunikacijski operaterji na eni strani, ki omrežje gradijo in razvijajo, in ponudniki storitev, na drugi strani, ki uporabniške storitve distribuirajo. Nekateri operaterji sicer združujejo obe vlogi in živijo dokaj lagodno življenje, vsi ostali pa hitijo spreminjati svoje stare načine poslovanja. Inovativni ponudniki storitev že dlje časa ponujajo brezplačne komunikacijske storitve. In to ne na svoji lastni infrastrukturi, ampak na omrežju operaterjev, ki vanj intenzivno investirajo. Uporabniki, ki se počasi odvajajo plačevati račune za svoje pogovore, niso več neusahljivi vir dohodkov operaterjev. Boj med svetom telefonije in interneta je tako postal boj med poslovnimi modeli bivših nacionalnih telekomunikacijskih operaterjev ter poslovnimi modeli novega rodu spletnih ponudnikov storitev. Slednji za zdaj še niso v zreli fazi, saj se pogosto pojavljajo težave z zagotavljanjem financiranja. Twitter, Skype, Youtube, Hulu in podobne »zvezde spleta« so sicer bili deležni bajnih nakupnih ponudb, a sledila so mnoga razočaranja.

Bo zmagal XYtelekom ali Google? Vprašanje je seveda retorično. Že zdaj pa rivalstvo med t. i. »Telco 2.0« in »Web 2.0« svetovoma občutimo uporabniki kot pozitivno spremembo. Število vedno in skoraj povsod dostopnih komunikacijskih kanalov nenehno raste, cena za njihovo rabo pa se približuje ničli. Načelo ponujanja brezplačnih storitev triumfira – stroški komunikacije prehajajo trenutno z ramen naročnikov na ramena oglaševalcev.

V dvoje je laže

Temeljito spremenjene razmere na trgu ponujanja komunikacijskih storitev so spremenila razmerja moči igralcev. Dolgotrajen staž še ne jamči uspešnega poslovanja in dobičkonosnosti v prihodnje. Ker se je za ponudnike mobilne telefonije nekaj časa zdelo, da so vsemogočni, so se prebudili tudi ponudniki ožičenih, a precej bogatejših uporabniških storitev. Vse bolj poenotena in standardno grajena omrežja omogočajo ponudbo sklopov storitev, ki niso niti mobilne niti fiksne. Tovrstna ponudbena kombinacija je dobila ime fiksno mobilna konvergenca. Ta bogati ponudbo mobilnih operaterjev z zahtevnejšimi fiksnimi storitvami, kakor so raba spleta, prenosi datotek, status dosegljivosti in možnost komuniciranja prek spleta z odjemalci, ki delujejo v spletnem brskalniku. Konvergenca hkrati omogoča mobilne storitve naročnikom z izključno fiksnim priključkom. Pogosta primera tega sta pošiljanje SMS sporočil z namiznega telefona in vključevanje mobilnih zaposlenih v zasebne telefonske sisteme podjetij.

S poenotenimi komunikacijami (UC, »unified communications«) se bomo uporabniki končno otresli zmede, ki nastaja zaradi množice številk, imen in vzdevkov, ki jih uporabljamo pri vsakdanjem komuniciranju. Trend poenotenja komunikacijskih kanalov uvaja enotno identiteto uporabnika. Z enim samim nazivom se bomo predstavljali, ko bomo klicali z mobilnim ali namiznim telefonom, si dopisovali prek spletne aplikacije in klepetali s prijatelji na skupnostnem portalu.

Prepih v omrežjih

Investicije v nadgrajevanje omrežij po svetu kljub črnim oblakom recesije ne usihajo. Rastoče povpraševanje po pasovni širini že presega standardnih 10 Mbit/s na uporabnika. Spletna televizija IPTV je za zdaj najpomembnejše gonilo vlaganj v nameščanje visoko zmogljivega optičnega dostopovnega omrežja. Raba mobilnega širokopasovnega dostopa (mobilna TV ter mobilni dostop do spleta in aplikacij) se veča z eksponentno rastjo. Izginjanje »ozkih grl« v omrežjih je spodbudilo nastanek plejade ozko usmerjenih ponudnikov interaktivnih spletnih vsebin, ki se umeščajo nekje med medijske hiše in manjše zasebne ponudnike multimedijskih vsebin. Njihov cilj sta vrhunska uporabniška izkušnja in prilagojenost uporabnikovim željam ob karseda nizki naročnini.

Širokopasovna optična in DSL dostopovna omrežja so omogočila ponudbo komunikacijskih storitev, kakor jo poznamo danes. Klasične govorne storitve so postale osnova in vse pogosteje zgolj brezplačen dodatek k ponudbenim paketom. Uporabniki pričakujemo kakovosten dostop do visoko ločljivostnih TV kanalov, karseda hiter internetni odstop ter svobodo pri izbiranju storitev in njihovih ponudnikov.

Mesečnici gre dobro

2009-02-24T15:48:00.011+01:00

Danes sem po podjetju razposlal tretjo izdajo Produktnega mesečnika. Takole na hitro ocenjujem, da je mala avantura postala precejšen uspeh. Bralcem je všeč z vsebinskega in oblikovnega vidika. Motivirani so tako za branje kakor aktivno sodelovanje pri nastajanju lista.

Seveda je neformalno zasnovano glasilo komu tudi trn v peti. Nekateri mu pravijo Mesečnica (zato tak naslov), češ da objavljamo besedila kar tja v tri dni.

Naj strnem nekaj prednosti neuradnega glasila sicer močno formalizirane organizacijske strukture:

hitrost objavljanja zgodb: ni nepotrebne režije med fazami od ideje do izvedbe;
občutek vpletenosti na strani bralcev in avtorjev besedil;
potreba po objavljanju vsebin, ki jih zajema glasilo, se je pravzaprav pojavila sama – dodatni »push« dejavniki niso potrebni.

Mesečnica počasi postaja zrela za pretvorbo v uradni korpo medij z obveznimi urejenimi uredniškimi procesi, imenovano ekipo piscev in urednikov ter identitetnimi elementi. Si to želi postati?

Produktni mesecnik st. 2

View more presentations from Uroš Jenko.

Produktni mesecnik st. 3

View more presentations from Uroš Jenko.

Poskus z gverilskim glasilom

2008-12-18T09:42:00.012+01:00

Delo v korporaciji je zmešnjava idej, sestankovanj, birokracije, nujnih horuk akcij in bluzenja tja v tri dni. Kaj storiti, če že dlje veš, da obstaja pomembna vrzel v internem informiranju, in se nočeš dva kvartala boriti z aparatom? Napišeš in za silo oblikuješ gverilsko glasilo.

"Leitmotiv" glasila je: produktne novosti (brez organizacijskih novic, ozimnice in podobnega!) za prodajo.

Prvi odzivi so zelo pozitivni. Prostor za naslednjo izdajo je že oddan.

Izgleda pa takole:

Na tej strani luknje v zidu: konferenca Sintesio

2008-10-22T16:05:00.006+02:00

Kot pretežno nemi – delni po lastni, delno po krivdi drugih, kaj pa vem – opazovalec razmer v panogi začenjam izgubljati optimizem in zanos predhodnega prispevka. Saj me bo svetobolje minilo. Do takrat pa ...

V primerjavi s pomladno izdajo Sintesia, posvečeno prihodu novega roda komunikacijskih aplikacij in storitev, je bil včeraj zaključeni dogodek (žal!) vsebinsko in strukturno povsem neuravnotežen in pomanjkljiv.

Svetlejši del dogodka je bila prva polovica predstavitev prvega dne. Kakovost predavanj je strmo upadala. Pretežno prodajno usmerjene predstavitve so močno presegle količino primerov resničnih vpeljevanj novosti v poslovno komuniciranje. Primeri novih orodij in aplikacij za poslovno komuniciranje so bili eksplicitno navedeni le v primerih IUC-ja in LTFE-ja (Asterisk).

Kritično neprimerno se mi je zdelo gostujoče predavanje predstavnice podjetja Pristop. Zaznal sem tako nepoznavanje tematike dogodka kakor problematik panoge nasploh. Navajanje primerov iz prakse (spletni komunikacijski projekti), katerih starost že presega štiri leta in več, glede na dane razmere v panogi meji na škodljivo prakso.

Navajanje starih podatkov (dve leti in več) se je pojavilo tudi pri nekaterih drugih predstavitvah, ki jih konkretno ne želim navajati. Menim, da je organizator dogodka skupaj s predavatelji dolžan preveriti relevantnost in veljavnost predstavljenih dejstev.

Udeleženci smo pogrešali nekaj pomembnejših podjetij s področja poslovnih (tele)komunikacij: Avaya, Google (glede na močno zastopanost Microsofta bi bila njegova protiutež nujna), NSN, …

Terminska delitev predavanj je bila neustrezna tako s časovnega kakor z vsebinskega vidika. Vsaj tretjino predavanj bi lahko izpustili, pridobljeni čas pa bi bil lahko namenjen diskusiji. Dvig kakovosti simpozija zaradi odsotnosti nepotrebnih predavanj bi prav gotovo spodbudil željo udeleženih po sodelovanju. Se vidimo kmalu?

Onkraj luknje v zidu

2008-09-28T12:34:00.006+02:00

Poklicno delujem v telekomunikacijski industriji. V resnici sem čisti netehnik. Menda so me najeli prav zaradi tega. Podpisal sem papir in šel med inženirje. Še vedno sem tam v vlogi prevajalnika, »gatewaya«, če želite, med sferama tehnologiji posvečenih vsebin in širše razumljivega namenskega komuniciranja.

Telekomunikacijsko omrežje s celotno obdajajočo industrijo me je očaralo. Živčni sistem civilizacije je zanimiv preplet tehnoloških dejavnikov, razvojnih prizadevanj, ekonomske (ne)spretnosti lastnikov omrežij in vsebin ter lobiranj. Da, protokolni sklad OSI ima osem plasti. Nad aplikacijsko je še ekonomsko-politično-družbena.

Panoga še vedno nosi oznako ekskluzivnosti in nedostopnosti. »Ah, to vejo pa tisti v razvoju,« sem pogosto slišal, ko sem še kot študent vrtal za nekoliko bolj poljudnimi razlagami delov omrežij. To se mi ne zdi dobro.

Telekomunikacije vidim predvsem kot katalizator dogajanja v družbi. Pomislite samo na poenostavljeno sosledje: telefon – mobilni telefon – storitve zgodnjega spleta – mobilni prenosi podatkov – storitve in aplikacije (!) zrelega spleta. V dokaj kratkem obdobju so se nekje daleč v ozadnju zgodili rezi in preskoki, ki nikoli niso prišli do oči in ušes javnosti. Ta jih je le začutila in (nekritično?) uporabila.

Predvsem v slovenskem prostoru pogrešam prostor za javno razpravljanje o telekomunikacijah, ki bi združeval tri poglede:

1. Posredovane interakcije v družbi: vsebina komunikacij, kako se povezujemo, kako ohranjamo stike in na kakšen način jih prenašamo v resničnost.

2. Dogajanje v ekonomsko-politični sferi. Razmerja med akterji, vrednost infrastrukture in vsebin ter njena razporeditev.

3. Tehnologijo na osi razvoja. Ne z vidika dodajanja funkcij, ampak predvsem kot odgovor na zgornja dva pogleda oziroma kot vzrok zanju.

Po svetu nekaj podobnih kompetenčnih središč sicer že obstaja (Light Reading, Pulver Media, Contentinople, ...) Delujejo predvsem v obliki spletnih portalov in blogov. Praviloma so spremljevalna dejavnost podjetij, ki se ukvarjajo z analitiko. Če sem komu dal poslovno idejo, mi dolguje pivo.

Debata o telekomunikacijah naj se ne konča z vrsto priključka in njegovim ponudnikom. Za luknjo v zidom je prostor, ki ga, verjamem, poleg zapriseženih tehnikov, z veseljem odkrivajo tudi ekonomisti, komunikologi, psihologi, filozofi in drugi. Začnimo s pisanjem!

Smo že tam!

2008-09-22T18:06:00.002+02:00

V tem tednu bom bolj tiho. Sicer imam pripravljeni dve temi, ki pa ju bom moral še malo bolje oblikovati.

Freizeita bo bolj malo. Imam precej dela s svojo in še eno sosednjo magistrsko ;).

In ja, vem, da sem vam dolžan še vsebinsko-strateški uvodnik v tale blog. Bom priden.

Twitter v podjetju ali srečen konec neke komunikacijske blokade

2008-09-15T12:48:00.004+02:00

Vse se je začelo s težkimi in presunljivimi izjavami članov uprave.

Vrhovni kadrovnik je zaskrbljeno potožil: »Naše podjetje navznoter ne komunicira. Zadnje ankete kažejo, da zaposleni menijo, da o ničemer nič ne vejo. Informacijska blokada je očitna. V našem internem časopisu pišemo samo še o piknikih in sindikalni ponudbi ozimnice. Kje so novosti s trga, nagrade, inovacije in patenti? Zaposleni preprosto nočejo več pisati.«

Šef raziskav in razvoja ugotavlja, da že nekaj časa na tehnologiji in razvoju namenjenemu blogu na intranetnih straneh ni novih objav. Prispevkov je bilo malo, sodelujočih avtorjev pa še manj. Intranetni forum je tako ali tako že zdavnaj neslavno umrl po nekaj deset objavah.

Informatičarji so, oboroženi z zunanjimi izvajalci, nedavno v širšem krogu predstavili zapleten projekt obnove internega komuniciranja. Povezave baz podatkov, komunikacijskih portalov, informacijskih tokov in sistemov za upravljanje z vsebinami so se zapletle v preobilen kolač, zabeljen s preveč evrskimi ciframi.

Glavni direktor se je popraskal po čelu. Izhoda iz krize ni bilo videti.

Dokler se nekaj bistrih glav ob srkanju kave ni spomnilo na kos krame iz skrinje spletnih aplikacij družine Web 2.0. Twitter se sicer v veliki večini primerov uporablja za »obveščanje o niču« in krajšanje dolgočasnih dopustniških dni. Do 140 znakov dolga sporočila res ne prenesejo več vsebine kot na primer tek v visokih petah se mi zdi del globalne kapitalistične zarote. Ker pa so ljubitelji kave vedeli, da je koristnost aplikacije odvisna od konteksta, v

kateri se uporablja, so si pobliže pogledali, kako je z rabo Twitterja v poslovnem svetu. Ta je po svetu že dokaj razširjena.

Twitter je večdimenzionalni odgovor na prej omenjene tožbe.

Objave ne zahtevajo dolgotrajnega pisanja ter zahtevne strukturne in slogovne dodelave. Avtor pač odtipka idejo, preblisk ali vprašanje. Ti se v trenutku pretvorijo v predmet odprte diskusije.

Zbirka objav različnih avtorjev se zlahka prenaša na različne spletne strani in v druge aplikacije. Naj tu naštejemo le objavo twitterskih nizov na osebnih blogih, spletnih straneh in Facebook profilih.

Objave so sledljive, z nekaj dodatnih orodij pa postanejo dragocen vir za vsebinsko in kvantitativno analiziranje. Teme se razvrščajo po pomembnosti, času objavljanja, avtorjih, vsebinskih oznakah (tagih), ...

Spremljanje objav ne zahteva aktivne udeležbe zaposlenih. Zaradi možnosti naročanja na obvestila o novih objavah poteka spremljanje po načelu »push«.

Uvajanje v podjetje je časovno, tehnološko in stroškovno nezahtevno. Ker je močno podprt s strani skupnosti uporabnikov in razvijalcev, je združljiv z razširjenimi internimi informacijskimi okolji podjetij, kot je na primer SharePoint.

Twitter ob uvedbi ne predstavlja dodatne dejavnost zaposlenih. Z njim se znebijo vsaj dveh. Pisarjenju poizvedb prek maila in vrtenja telefona.

Člani uprave so se tako odločili za poskusno uvedbo. Olajšanje je prišlo že po nekaj tednih. Zaposleni so navdušeno tipkali kratka sporočila. Novosti in delovne zadrege niso bile več skrivnost. Ker jih je bilo veliko, so skrbniki prek analiz določali, kateri posvetiti več pozornosti. Pisci so dobivali takojšen feedback in njihova delovna motivacija je strmo rasla ...

update: .ppt, ki sem ga pripravil za svojega delodajalca:

Mikrobloganje Vpodjetju Twitter

View SlideShare presentation or Upload your own. (tags: twitter sharepoint)

Foto: mallix

Digitalni jaz in elektronska tesnoba

2008-09-15T12:07:00.003+02:00

Kako se predstavljaš drugim na spletu? Kakšno percepcijo želiš oblikovati? Pustiš, da se ta vzpostavi kar sama ali jo poskušaš obdržati v strogih, s preverljivimi dejstvi določenih okvirih? Sprašujem tako posameznike kakor podjetja, manjša in večja.

Digitalni jaz – izraz mi je ljubši kot na primer spletna identiteta – je zelo tekoča, mastna in težko opredeljiva kategorija. Bolje osveščeni uredniki spletnih mest svojim bralcem že svetujejo, po katerih straneh, platformah ali skupnostnih portalih naj najprej pobrskajo, preden bi si drznili govoriti o resničnem (?) poznavanju določene osebe, skupine ali organizacije in njihove dejavnosti. Na splošno verodostojnost spletnih virov informacij se kljub navidez zanesljivemu kriteriju pogoste rabe vendarle še ne moremo povsem zanesti.

Toliko za zdaj o skrbi za pogled od zunaj. Obrnimo kamero.

Verjetno se strinjate, da je oblikovanje enotne in jasno določene identitete na spletu zaželeno, koristno in ne nazadnje udobno. Podjetja se rešijo težav s prepoznavnostjo, mnenji in morda celo z (ne)zvestobo odjemalcev. Slehernikovo spletno življenje je lahkotno, varno in fokusirano. Eh, pa kaj še!

Elektronska tesnoba je trenutno naravno stanje uporabnikov spleta. Koliko uporabniških imen in gesel morate poznati? Pošiljate elektronska sporočila in preverjate po telefonu, ali so bila zares prebrana? Zakaj morate imeti hkrati odprte tri chat aplikacije? Zakaj se hkrati predstavljati na Facebooku in LinkedInu? Gotovina je še vedno bolj »tapravi« denar kakor vtipkana številka kreditne kartice, mar ne?

Digitalni jaz je v resni krizi kljub plejadi aplikacij in spletnih mest, ki naj bi poenotila njegovo upravljanje. Je kriza posledica nikoli zrelih spletnih tehnologij ali ljudi?

Foto: Jari Schroderus