Vse se je začelo s težkimi in presunljivimi izjavami članov uprave.
Vrhovni kadrovnik je zaskrbljeno potožil: »Naše podjetje navznoter ne komunicira. Zadnje ankete kažejo, da zaposleni menijo, da o ničemer nič ne vejo. Informacijska blokada je očitna. V našem internem časopisu pišemo samo še o piknikih in sindikalni ponudbi ozimnice. Kje so novosti s trga, nagrade, inovacije in patenti? Zaposleni preprosto nočejo več pisati.«
Šef raziskav in razvoja ugotavlja, da že nekaj časa na tehnologiji in razvoju namenjenemu blogu na intranetnih straneh ni novih objav. Prispevkov je bilo malo, sodelujočih avtorjev pa še manj. Intranetni forum je tako ali tako že zdavnaj neslavno umrl po nekaj deset objavah.
Informatičarji so, oboroženi z zunanjimi izvajalci, nedavno v širšem krogu predstavili zapleten projekt obnove internega komuniciranja. Povezave baz podatkov, komunikacijskih portalov, informacijskih tokov in sistemov za upravljanje z vsebinami so se zapletle v preobilen kolač, zabeljen s preveč evrskimi ciframi.
Glavni direktor se je popraskal po čelu. Izhoda iz krize ni bilo videti.
Dokler se nekaj bistrih glav ob srkanju kave ni spomnilo na kos krame iz skrinje spletnih aplikacij družine Web 2.0. Twitter se sicer v veliki večini primerov uporablja za »obveščanje o niču« in krajšanje dolgočasnih dopustniških dni. Do 140 znakov dolga sporočila res ne prenesejo več vsebine kot na primer tek v visokih petah se mi zdi del globalne kapitalistične zarote. Ker pa so ljubitelji kave vedeli, da je koristnost aplikacije odvisna od konteksta, v
kateri se uporablja, so si pobliže pogledali, kako je z rabo Twitterja v poslovnem svetu. Ta je po svetu že dokaj razširjena.
Twitter je večdimenzionalni odgovor na prej omenjene tožbe.
- Objave ne zahtevajo dolgotrajnega pisanja ter zahtevne strukturne in slogovne dodelave. Avtor pač odtipka idejo, preblisk ali vprašanje. Ti se v trenutku pretvorijo v predmet odprte diskusije.
- Zbirka objav različnih avtorjev se zlahka prenaša na različne spletne strani in v druge aplikacije. Naj tu naštejemo le objavo twitterskih nizov na osebnih blogih, spletnih straneh in Facebook profilih.
- Objave so sledljive, z nekaj dodatnih orodij pa postanejo dragocen vir za vsebinsko in kvantitativno analiziranje. Teme se razvrščajo po pomembnosti, času objavljanja, avtorjih, vsebinskih oznakah (tagih), ...
- Spremljanje objav ne zahteva aktivne udeležbe zaposlenih. Zaradi možnosti naročanja na obvestila o novih objavah poteka spremljanje po načelu »push«.
- Uvajanje v podjetje je časovno, tehnološko in stroškovno nezahtevno. Ker je močno podprt s strani skupnosti uporabnikov in razvijalcev, je združljiv z razširjenimi internimi informacijskimi okolji podjetij, kot je na primer SharePoint.
- Twitter ob uvedbi ne predstavlja dodatne dejavnost zaposlenih. Z njim se znebijo vsaj dveh. Pisarjenju poizvedb prek maila in vrtenja telefona.
Člani uprave so se tako odločili za poskusno uvedbo. Olajšanje je prišlo že po nekaj tednih. Zaposleni so navdušeno tipkali kratka sporočila. Novosti in delovne zadrege niso bile več skrivnost. Ker jih je bilo veliko, so skrbniki prek analiz določali, kateri posvetiti več pozornosti. Pisci so dobivali takojšen feedback in njihova delovna motivacija je strmo rasla ...
update: .ppt, ki sem ga pripravil za svojega delodajalca:
Bravo! Le tako naprej ...
ReplyDeleteT.
to mi je pa znano :)
ReplyDeleteuroš, jaz bi pa bolj lahkotne tekste "za po službi"
tigr
Quark! tebi in t. cestitam za "timsko" naslovnico! :)
ReplyDeleteja ja hvala .. za na naslovnico in nikamor drugam! :D
ReplyDeletecover girl :)
ReplyDeletetvitranje v poslovnem okolju je postala vroča zadeva. zanimiv članek sem našel: http://www.internetevolution.com/author.asp?doc_id=165200&f_src=ieupdate
ReplyDeletevšeč mi je Yammer, ki korpo tvitranje pretvori v jamranje :D
uf, končno sem predstavil mikrobloganje pregledovalcem inovacij. kaj naj rečem, vsem je bilo všeč. za kaj več bo pa treba očitno še malo počakati. za predlog sem dobil razred 1 (od treh). no, predlog vsaj zavrnjen ni bil.
ReplyDeleterazred 1 kot kaj, prioriteta za implementacijo?
ReplyDelete