Wednesday, October 21, 2009

Jaz pravim, da sem to. Ti pa praviš, da sem ono!?

Verjetno izhaja (samo)izpraševanje o predstavah drugih o nas iz same narave ljudi in družbe. Nekateri menijo, da sami sebe dojemamo prav prek stika z drugimi.

Že nekega dokaj oddaljenega jesenskega dopoldneva sva s kolegom sedela ob kavi in se vprašala naslednje. Naš Iskratel o sebi navzven že vsaj desetletje govori, da je tehnološko vrhunsko in razvojno naravnano »cutting edge« podjetje. Kaj pa o svojem podjetju v resnici menimo njegovi zaposleni? Lahko idealno uradno podobo potrdimo?

Iskratel je med letoma 2005 in 2007 temeljito spreminjal svojo ponudbo. Zamenjala se je tehnološka osnova izdelkov, »večno« blagovno znamo SI2000 je nadomestila SI3000. Promocijska sporočila so tehnološkim spremembam sledila. Celo več, napovedovala so jih. Je podoba podjetja v očeh njegovih zaposlenih sledila spremembam v ponudbi?

Tema se mi je zdela zanimiva za raziskavo in nastalo je magistrsko delo (mentorica prof. dr. Vesna Žabkar), ki sem ga nedavno uspešno zagovarjal in s tem zaključil podiplomski študij na Ekonomski fakulteti.

Morebitna neskladja med identiteto podjetja (lastnosti podjetja, kakor jih sporoča njegova uprava) in podobo (spontano nastalim mnenjem o podjetju) sem proučil na treh področjih:
  • splošne lastnosti podjetja;
  • ponudba podjetja;
  • izražanje strateške usmerjenosti podjetja.
Ujemanje sem lahko potrdil le za prvo področje. Pri ostalih dveh sem opazil, da se podoba podjetja, kakor jo zaznavajo zaposleni, razhaja z želeno uradno sporočano. Takšnemu stanju se mora podjetje izogibati, saj je notranja podpora poslovanju in tržnemu boju nizka. Zaposleni očitno ne dihajo s podjetjem.

Kaj storiti?
  1. Prilagoditi celovito komunikacijsko strategijo tako na korporativni ravni kakor na ravni ponudbe podjetja.
  2. Izboljšati sodelovanje produktnega vodenja z avtorji promocijskih vsebin.
  3. Bolje izkoristiti sistem CRM.
  4. Redno analizirati mnenja kupcev in uporabnikov Iskratelove omrežne opreme.
  5. Nadgraditi mojo raziskavo s proučevanjem zunanje podobe podjetja (analitiki, ključni kupci, raziskovalna sfera, …)












Monday, May 18, 2009

Komunikacije 2.0, od telefona k spletu

Besedilo sem napisal za Delovo prilogo FT (18. 5. 2009).

Nekdaj smo bili uporabniki prezahtevni, zdaj pa možnostim ni videti meja

Telekomunikacije počasi, a vztrajno izgubljajo svojo predpono tele-. Razdalja med nami in souporabniki, s katerimi komuniciramo, je vsaj na videz izničena. Omrežna infrastruktura je napredovala do ravni, na kateri ni več le posrednik med oddaljenimi točkami. Pridobila je status pospeševalca in aktivnega posredovalca. V vsakem trenutku lahko vidimo, kaj si o svetu mislijo voditelji, kakšen komplet kopalk namerava soseda nositi na križarjenju (s sliko, se razume), hkrati pa nam premetene spletne aplikacije ponujajo izdelke in vsebine, ki so do popolnosti usklajene z našim okusom in svetovnim nazorom.

Prebujeni uporabnik in novi telekomi

Tehnološke spremembe v segmentu telekomunikacij dobivajo temelj v željah in potrebah uporabnikov. Meja med različnimi skupinami uporabnikov komunikacijskih storitev skorajda ni več. Z vidika komunikacijskega omrežja skorajda ne govorimo več o poslovnih in »navadnih« domačih uporabnikih. Niti ne govorimo več o aktivnih oziroma pasivnih skupinah uporabnikov. Ob dovolj zmogljivem omrežju in spremljajočih sistemih lahko vsakdo prevzame vlogo tako naročnika in plačnika storitev kakor ponudnika storitev. Prav vsak lahko postane lokalni ponudnik internetnega dostopa ali pa z nekaj kliki in spletno kamero posname naslednji največkrat gledan posnetek svetovnega spleta.

Nekoliko drugače dojemajo skupine uporabnikov komunikacijski operaterji na eni strani, ki omrežje gradijo in razvijajo, in ponudniki storitev, na drugi strani, ki uporabniške storitve distribuirajo. Nekateri operaterji sicer združujejo obe vlogi in živijo dokaj lagodno življenje, vsi ostali pa hitijo spreminjati svoje stare načine poslovanja. Inovativni ponudniki storitev že dlje časa ponujajo brezplačne komunikacijske storitve. In to ne na svoji lastni infrastrukturi, ampak na omrežju operaterjev, ki vanj intenzivno investirajo. Uporabniki, ki se počasi odvajajo plačevati račune za svoje pogovore, niso več neusahljivi vir dohodkov operaterjev. Boj med svetom telefonije in interneta je tako postal boj med poslovnimi modeli bivših nacionalnih telekomunikacijskih operaterjev ter poslovnimi modeli novega rodu spletnih ponudnikov storitev. Slednji za zdaj še niso v zreli fazi, saj se pogosto pojavljajo težave z zagotavljanjem financiranja. Twitter, Skype, Youtube, Hulu in podobne »zvezde spleta« so sicer bili deležni bajnih nakupnih ponudb, a sledila so mnoga razočaranja.

Bo zmagal XYtelekom ali Google? Vprašanje je seveda retorično. Že zdaj pa rivalstvo med t. i. »Telco 2.0« in »Web 2.0« svetovoma občutimo uporabniki kot pozitivno spremembo. Število vedno in skoraj povsod dostopnih komunikacijskih kanalov nenehno raste, cena za njihovo rabo pa se približuje ničli. Načelo ponujanja brezplačnih storitev triumfira – stroški komunikacije prehajajo trenutno z ramen naročnikov na ramena oglaševalcev.

V dvoje je laže

Temeljito spremenjene razmere na trgu ponujanja komunikacijskih storitev so spremenila razmerja moči igralcev. Dolgotrajen staž še ne jamči uspešnega poslovanja in dobičkonosnosti v prihodnje. Ker se je za ponudnike mobilne telefonije nekaj časa zdelo, da so vsemogočni, so se prebudili tudi ponudniki ožičenih, a precej bogatejših uporabniških storitev. Vse bolj poenotena in standardno grajena omrežja omogočajo ponudbo sklopov storitev, ki niso niti mobilne niti fiksne. Tovrstna ponudbena kombinacija je dobila ime fiksno mobilna konvergenca. Ta bogati ponudbo mobilnih operaterjev z zahtevnejšimi fiksnimi storitvami, kakor so raba spleta, prenosi datotek, status dosegljivosti in možnost komuniciranja prek spleta z odjemalci, ki delujejo v spletnem brskalniku. Konvergenca hkrati omogoča mobilne storitve naročnikom z izključno fiksnim priključkom. Pogosta primera tega sta pošiljanje SMS sporočil z namiznega telefona in vključevanje mobilnih zaposlenih v zasebne telefonske sisteme podjetij.

S poenotenimi komunikacijami (UC, »unified communications«) se bomo uporabniki končno otresli zmede, ki nastaja zaradi množice številk, imen in vzdevkov, ki jih uporabljamo pri vsakdanjem komuniciranju. Trend poenotenja komunikacijskih kanalov uvaja enotno identiteto uporabnika. Z enim samim nazivom se bomo predstavljali, ko bomo klicali z mobilnim ali namiznim telefonom, si dopisovali prek spletne aplikacije in klepetali s prijatelji na skupnostnem portalu.

Prepih v omrežjih

Investicije v nadgrajevanje omrežij po svetu kljub črnim oblakom recesije ne usihajo. Rastoče povpraševanje po pasovni širini že presega standardnih 10 Mbit/s na uporabnika. Spletna televizija IPTV je za zdaj najpomembnejše gonilo vlaganj v nameščanje visoko zmogljivega optičnega dostopovnega omrežja. Raba mobilnega širokopasovnega dostopa (mobilna TV ter mobilni dostop do spleta in aplikacij) se veča z eksponentno rastjo. Izginjanje »ozkih grl« v omrežjih je spodbudilo nastanek plejade ozko usmerjenih ponudnikov interaktivnih spletnih vsebin, ki se umeščajo nekje med medijske hiše in manjše zasebne ponudnike multimedijskih vsebin. Njihov cilj sta vrhunska uporabniška izkušnja in prilagojenost uporabnikovim željam ob karseda nizki naročnini.

Širokopasovna optična in DSL dostopovna omrežja so omogočila ponudbo komunikacijskih storitev, kakor jo poznamo danes. Klasične govorne storitve so postale osnova in vse pogosteje zgolj brezplačen dodatek k ponudbenim paketom. Uporabniki pričakujemo kakovosten dostop do visoko ločljivostnih TV kanalov, karseda hiter internetni odstop ter svobodo pri izbiranju storitev in njihovih ponudnikov.

Tuesday, February 24, 2009

Mesečnici gre dobro

Danes sem po podjetju razposlal tretjo izdajo Produktnega mesečnika. Takole na hitro ocenjujem, da je mala avantura postala precejšen uspeh. Bralcem je všeč z vsebinskega in oblikovnega vidika. Motivirani so tako za branje kakor aktivno sodelovanje pri nastajanju lista.

Seveda je neformalno zasnovano glasilo komu tudi trn v peti. Nekateri mu pravijo Mesečnica (zato tak naslov), češ da objavljamo besedila kar tja v tri dni.

Naj strnem nekaj prednosti neuradnega glasila sicer močno formalizirane organizacijske strukture:
  • hitrost objavljanja zgodb: ni nepotrebne režije med fazami od ideje do izvedbe;
  • občutek vpletenosti na strani bralcev in avtorjev besedil;
  • potreba po objavljanju vsebin, ki jih zajema glasilo, se je pravzaprav pojavila sama – dodatni »push« dejavniki niso potrebni.
Mesečnica počasi postaja zrela za pretvorbo v uradni korpo medij z obveznimi urejenimi uredniškimi procesi, imenovano ekipo piscev in urednikov ter identitetnimi elementi. Si to želi postati?