Komunikacije 2.0, od telefona k spletu

Besedilo sem napisal za Delovo prilogo FT (18. 5. 2009).

Nekdaj smo bili uporabniki prezahtevni, zdaj pa možnostim ni videti meja

Telekomunikacije počasi, a vztrajno izgubljajo svojo predpono tele-. Razdalja med nami in souporabniki, s katerimi komuniciramo, je vsaj na videz izničena. Omrežna infrastruktura je napredovala do ravni, na kateri ni več le posrednik med oddaljenimi točkami. Pridobila je status pospeševalca in aktivnega posredovalca. V vsakem trenutku lahko vidimo, kaj si o svetu mislijo voditelji, kakšen komplet kopalk namerava soseda nositi na križarjenju (s sliko, se razume), hkrati pa nam premetene spletne aplikacije ponujajo izdelke in vsebine, ki so do popolnosti usklajene z našim okusom in svetovnim nazorom.

Prebujeni uporabnik in novi telekomi

Tehnološke spremembe v segmentu telekomunikacij dobivajo temelj v željah in potrebah uporabnikov. Meja med različnimi skupinami uporabnikov komunikacijskih storitev skorajda ni več. Z vidika komunikacijskega omrežja skorajda ne govorimo več o poslovnih in »navadnih« domačih uporabnikih. Niti ne govorimo več o aktivnih oziroma pasivnih skupinah uporabnikov. Ob dovolj zmogljivem omrežju in spremljajočih sistemih lahko vsakdo prevzame vlogo tako naročnika in plačnika storitev kakor ponudnika storitev. Prav vsak lahko postane lokalni ponudnik internetnega dostopa ali pa z nekaj kliki in spletno kamero posname naslednji največkrat gledan posnetek svetovnega spleta.

Nekoliko drugače dojemajo skupine uporabnikov komunikacijski operaterji na eni strani, ki omrežje gradijo in razvijajo, in ponudniki storitev, na drugi strani, ki uporabniške storitve distribuirajo. Nekateri operaterji sicer združujejo obe vlogi in živijo dokaj lagodno življenje, vsi ostali pa hitijo spreminjati svoje stare načine poslovanja. Inovativni ponudniki storitev že dlje časa ponujajo brezplačne komunikacijske storitve. In to ne na svoji lastni infrastrukturi, ampak na omrežju operaterjev, ki vanj intenzivno investirajo. Uporabniki, ki se počasi odvajajo plačevati račune za svoje pogovore, niso več neusahljivi vir dohodkov operaterjev. Boj med svetom telefonije in interneta je tako postal boj med poslovnimi modeli bivših nacionalnih telekomunikacijskih operaterjev ter poslovnimi modeli novega rodu spletnih ponudnikov storitev. Slednji za zdaj še niso v zreli fazi, saj se pogosto pojavljajo težave z zagotavljanjem financiranja. Twitter, Skype, Youtube, Hulu in podobne »zvezde spleta« so sicer bili deležni bajnih nakupnih ponudb, a sledila so mnoga razočaranja.

Bo zmagal XYtelekom ali Google? Vprašanje je seveda retorično. Že zdaj pa rivalstvo med t. i. »Telco 2.0« in »Web 2.0« svetovoma občutimo uporabniki kot pozitivno spremembo. Število vedno in skoraj povsod dostopnih komunikacijskih kanalov nenehno raste, cena za njihovo rabo pa se približuje ničli. Načelo ponujanja brezplačnih storitev triumfira – stroški komunikacije prehajajo trenutno z ramen naročnikov na ramena oglaševalcev.

V dvoje je laže

Temeljito spremenjene razmere na trgu ponujanja komunikacijskih storitev so spremenila razmerja moči igralcev. Dolgotrajen staž še ne jamči uspešnega poslovanja in dobičkonosnosti v prihodnje. Ker se je za ponudnike mobilne telefonije nekaj časa zdelo, da so vsemogočni, so se prebudili tudi ponudniki ožičenih, a precej bogatejših uporabniških storitev. Vse bolj poenotena in standardno grajena omrežja omogočajo ponudbo sklopov storitev, ki niso niti mobilne niti fiksne. Tovrstna ponudbena kombinacija je dobila ime fiksno mobilna konvergenca. Ta bogati ponudbo mobilnih operaterjev z zahtevnejšimi fiksnimi storitvami, kakor so raba spleta, prenosi datotek, status dosegljivosti in možnost komuniciranja prek spleta z odjemalci, ki delujejo v spletnem brskalniku. Konvergenca hkrati omogoča mobilne storitve naročnikom z izključno fiksnim priključkom. Pogosta primera tega sta pošiljanje SMS sporočil z namiznega telefona in vključevanje mobilnih zaposlenih v zasebne telefonske sisteme podjetij.

S poenotenimi komunikacijami (UC, »unified communications«) se bomo uporabniki končno otresli zmede, ki nastaja zaradi množice številk, imen in vzdevkov, ki jih uporabljamo pri vsakdanjem komuniciranju. Trend poenotenja komunikacijskih kanalov uvaja enotno identiteto uporabnika. Z enim samim nazivom se bomo predstavljali, ko bomo klicali z mobilnim ali namiznim telefonom, si dopisovali prek spletne aplikacije in klepetali s prijatelji na skupnostnem portalu.

Prepih v omrežjih

Investicije v nadgrajevanje omrežij po svetu kljub črnim oblakom recesije ne usihajo. Rastoče povpraševanje po pasovni širini že presega standardnih 10 Mbit/s na uporabnika. Spletna televizija IPTV je za zdaj najpomembnejše gonilo vlaganj v nameščanje visoko zmogljivega optičnega dostopovnega omrežja. Raba mobilnega širokopasovnega dostopa (mobilna TV ter mobilni dostop do spleta in aplikacij) se veča z eksponentno rastjo. Izginjanje »ozkih grl« v omrežjih je spodbudilo nastanek plejade ozko usmerjenih ponudnikov interaktivnih spletnih vsebin, ki se umeščajo nekje med medijske hiše in manjše zasebne ponudnike multimedijskih vsebin. Njihov cilj sta vrhunska uporabniška izkušnja in prilagojenost uporabnikovim željam ob karseda nizki naročnini.

Širokopasovna optična in DSL dostopovna omrežja so omogočila ponudbo komunikacijskih storitev, kakor jo poznamo danes. Klasične govorne storitve so postale osnova in vse pogosteje zgolj brezplačen dodatek k ponudbenim paketom. Uporabniki pričakujemo kakovosten dostop do visoko ločljivostnih TV kanalov, karseda hiter internetni odstop ter svobodo pri izbiranju storitev in njihovih ponudnikov.